Publishing house Goga

  • Slovène Jezero

    Tadej Golob

    Taras Birsa, visji kriminalisticni inspektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni vecer vraca s smucanja na Voglu. Ko se skozi snezni metez prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki naslo neprepoznavno truplo mlade zenske. Kdo je zrtev? Kdo morilec? Je zlocin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Jezero Tadeja Goloba je prva v slovenscini napisana kriminalka, ki sem jo pozrl od zacetka do konca, navdusen sem nad njo tudi zato, ker verjamem, da se z rojstvom avtohtone zanrske knjizevnosti pomembno utrjuje slovenska knjizna krajina. Miha Kovac, Delo Prva slovenska kriminalka, ki sem jo prebral, da koraka ob boku Skandinavcem. Miha Mazzini, Facebook


  • Pregljevi protagonisti ne poznajo danasnjosti, ker zivijo zgolj svojo izprano vsakdanjost, tare jih, brezlicna in votla, nenehno jedka njihovo dostojanstvo, tako da ostajajo brez upanja na spremembo. Razen ce ... Pravzaprav je skoraj edino, kar jih lahko izstreli iz omenjene moraste vsakdanjosti, patologija, torej nasilje, norost nasilja. Zlo. Pri tem pocetju seveda v trenutku pozabijo vse gostilniske marnje o pravicnosti in morali, vsi nauki o tem, kako bi na svetu moralo biti, kar nenadoma izpuhtijo iz njihovih glav tudi vsa tuhtanja o njihovi brezprizivni koncnosti, o minljivosti vsega. Le v tem usodnem trenutku so - krivi moritve - sicer zmozni ziveti cisto zares, tezava je tu kajpak le to, da je ze naslednji hip vse neizbrisno sfizeno, predvsem pa koncano, torej da je za vse drugo in drugacno ze nepreklicno prepozno.


    Igor Bratoz


  • Andrazeva nova pesniska zbirka prinasa utrinke, impresije z njegovih potovanj: bodisi s tople barvitosti juga bodisi z ostre kontrastnosti severa. Medtem ko pesmi z juga znova razgrinjajo morske motive, le da tokrat morje ni simbol dramaticnih, notranje razburkanih stanj, kot v prvi zbirki, ampak je lesketajoca se modrina, ki vabi utrujenega popotnika k lezernemu hedonizmu, se v pesmih severa znajdemo v zadimljenem kavarniskem okolju, kjer se "razkosani emigranti" zbirajo, da nazdravijo svojim dogodivscinam.


    Vid Sagadin


  • Kompleksna custvena stanja, kot so nemir, bes, gnus. Soocanje s smrtjo. Trenutki, v katerih napetosti eskalirajo. Nepomirjenost z banalnostjo in laznivostjo dominantnih druzbenih ideologij. Drsenje v norost. Uganili ste: naslov zbirke zgodb Polna glava radosti govori predvsem o avtorjevem odlicnem smislu za humor.


  • Telo je staro in nemocno, a srce se cuti in v mozganih se svetlika: naredi kaj dobrega za ljudi, bodi cloveski, upaj si ljubiti in dovoli, da te ljubijo drugi. Ceprav v sanjah, ceprav v blodnjah, ceprav ob smrtnem zapiranju vek. Roman Sebastijana Preglja govori o poslednjih receh s svetlobo, ki navdihuje in budi. Stori, kar storiti moras, stori zdaj, sicer bos vpisan v Kroniko pozabljanja.
    Manca Kosir



    V domu za upokojence starcek vsako jutro zgodaj vstane, da bi videl soncni vzhod. Zivljenje se znova zacenja, svet ozivi, z njim ozivijo spomini. Vsako jutro malo drugacni. Svetu v romanu namrec vlada demenca. Vcasih napete, vcasih ljubezenske zgodbe so morda resnicne, morda plod halucinacij, a vedno so postavljene pred steno tisine, pred veliko skrivnost, ki caka onkraj smrti. Pisatelj Sebastijan Pregelj (r. 1970) nas je v svojih romanih in zgodbah doslej popeljal v neverjetne, fantasticne svetove, pogosto umaknjene v preteklost, enkrat celo v vesolje, a najbolj neverjeten je svet, skrit med mozganskimi vijugami cloveka.

  • Slovène New book

    Maja Gal Stromar



    Potaknjenci, Majin cetrti roman, so zgodba o (na prvi pogled) nemocnem Patriku, ki mu ukazujejo stevilne zenske njegovega zivljenja, od babice, tet in mame do zene. Precej travmatizirani brezposelni biolog srednjih let, oce treh otrok, se naenkrat znajde na sodiscu, obtozen posilstva in umora. Takrat se zgrnejo sodna porocila, o njem govorijo ljubezenska pisma, kriminalisticna porocila, psiholoske analize, iz katerih detektivsko razbiramo, kdo je morilec, pa tudi kdo je pravzaprav Patrik Selec. Tako se sestavlja mozaik, ki bo nujno nedokoncan, nepopoln, saj vsak koscek odseva drug obraz.




    Z duhovitim paradoksom o zelvi in Ahilu je Patrik, sodobni Ahil, ki je medtem postal lastno nasprotje, pokazal na varljivost obicajnih, s cuti pridobljenih spoznanj. Toda ker je avtorica svojo pripoved zasnovala izrazito ambiciozno, se prividnost kaze najprej na ravni junaka in nato se na ravni zgodbe.

    Gabrijela Babnik

  • Iz meditativnih nihanj med plocniki sodobnosti in kolovozi preteklosti je uspel ustvariti nekaj nepozabnih lirskih dragotin. Ugasnite radio, pometite zgoscenke v predal in odprite knjigo.



    Vlado Kreslin, najslavnejsi slovenski godec, ni le ustvarjalec prepoznavnih zvocnih pokrajin, ampak svojo rockersko intuicijo usmerja tudi v pisanje besedil. Le-ta se pod pritiskom melanholicne intonacije in hkrati trdovratnega vztrajanja pri iskanju smisla v nesmiselnem svetu polagoma, ceprav ne vedno, spreminjajo v samostojne pesmi. V vec kakor polovici tukaj objavljenih besedil ne gre namrec vec za minljive songe, ki sploh ne zdrzijo brez arhitekture zvokov. Gre za pristne liricne kristalizacije stanj, za katere pogosto sploh ni nujno, da nam v usesih odmeva spremljajoca melodija, ki je nekatere od tukaj predstavljenih pesmi ze katapultirala v orbito "ponarodelosti". Vsi tisti, ki ste si zapomnili le negotovo raskavi bariton njegove legendarne "Crne kitare", boste prijetno preseneceni. Kreslin namrec ponuja v tiho kontemplacijo in blazeno ugodje nekaj izrazito mocnih pesmi, ki se jih ne bi sramoval se tako uresniceni pesnik papirja. Estradni tip pesniskega nastopanja, ki je doma v prostorih juzno od Kolpe, Kreslin tukaj pogosto prav uspesno spaja z resignirano drzo nemoci in intimne bolecine, ki ga dobro pozna slovenska mentaliteta. Rezultat je v najboljsih pesmih globlji od dokumentaristicnega posnetka stvarnosti, hkrati pa je tudi sirsi od zasilne besedne podpore za zvocno umetnino. Ko strmi v izginjajoco piramido pticje jate nad bregovi Mure in ko mu glava izginja v trpkih meglicah primordialnega sveta, iz katerega je za vedno pregnan, cetudi se vanj nenehno skusa vrniti, Vlado Kreslin v bistvu razkriva svoje metafizicne karte: v urbanem svetu elektronike in sintetike zaznava pomanjkljivosti, ki jih niti svaljcice trave iz amsterdamskega parka ne morejo zakrpati, istocasno pa se zaveda, da je svet dedov, vihrajocih ciganskih konj na pol poti do neba in pristne povezanosti z veliko knjigo narave dokoncno izgubljen. Iz meditativnih nihanj med obema svetovoma, plocniki sodobnosti in kolovozi preteklosti, je uspel Vlado Kreslin ustvariti nekaj nepozabnih lirskih dragotin. Ugasnite radio, pometite zgoscenke v predal in odprite knjigo.


    Ales Debeljak

  • Slovène Ej!

    Katja Plut

    Iskrena, neposredna, sveza, zanimiva lirika, za katero v eni od pesmi pravi: "To sem u bistvu glihkar skup nagrabila, da te z izgovorom vprasam: Prides na caja?"

    Katja Plut v sebi zdruzuje vse, kar se zdi navidez nezdruzljivo: modernisticno formo, zametke postmodernega dojemanja sveta brez velikih zgodb, enoznacnih resnic in vrednot ter trdni, antropocentricni, vedno prisotni in s tem tradicionalni lirski subjekt, ki je se vedno sredisce in torisce njenega pesnistva. Razlagati si jo je mozno z najrazlicnejsih stalisc in gledisc, ki se med seboj veckrat spodbijajo, kar je spet pokazatelj poeticne neenoznacnosti. In spet prav zato lahko izzveni gornje interpretativno razpredanje celo preuranjeno, saj bo za temeljitejso analizo potrebno pocakati na nadaljnje poteze avtorice. Te bodo tudi pokazale, ali je sploh mozno se nadgraditi doslej prikazan razvojni pesniski lok in kako bo na Katjo vplivalo (v izrazu sicer vulgarno, a vendar tako iskreno) spoznanje iz znacilne pesmi: PIZDA, ODRASLA BOM. Se morda v tem vzkliku skriva zavedanje konca vsakrsnih mladostnih iluzij in napoved necesa novega? Pustimo se presenetiti. Do takrat pa ostaja lirika Katje Plut iskrena, neposredna, sveza, zanimiva in s tem svojevrstno ogledalo zacetku novega tisocletja. Za konec se nam kot bralcem tako kar same ponujajo besede (To sem u bistvu glihkar skup nagrabila, da te z izgovorom vprasam:) / Prides na caja?

    Tomaz Koncilija


  • Roman, v katerem se zrcalita dve prepleteni temi, ljubezen in preprodajanje droge. Meja med pozitivnim in negativnim je zelo krhka, katastrofalne posledice pa so obicajno usodne za vse vpletene.

    Pregl je eden tistih slovenskih mladinskih prozaistov, ki svojo popularnost med mladimi bralci nedvomno stopnjuje ze od prvega izdanega dela (Odprava zelenega zmaja, 1976), doslej pa je v knjizni obliki izslo ze blizu trideset razlicnih del, seveda ce ne upostevamo ponatisov in prevodov. Tematika neproblematicnega otrostva, polnega avanturizma, mocno podkrepljena s komiko, predstavlja najvecjo privlacnost Preglove mladinske knjizevnosti, v zadnjih nekaj letih pa se avtor posveca predvsem najstniskim problemom, nasilju med vrstniki, opozarjanju na problem droge in razslojevanju druzbe.


    dr. Dragica Haramija

  • Kot je izmuzljiv somrak, tako so izmuzljive tudi niti pripovedi Zgodb iz somraka, a se zdruzijo v smisel zapisa s tako gotovostjo, kot nastopata dan in noc.


    Zgodbe iz somraka so odlicna zbirka kratke proze, v kateri se avtorica osredotoca na subtilne ravni clovekovega odnosa do samega sebe in sveta zivljenja, pretresa moznosti, ki jih svet nudi cloveku za njegovo samouresnicenje, in meje, ki jih samemu sebi postavlja clovekova lastna notranjost. S kratkimi izceziliranimi zamahi so izrisane navidez majhne usode, a z osebne perspektive tragika samosti in nemoci ni niti malo omiljena. Vse zgodbe zivljenja so same v sebi majhne in vsi polozaji prej ko ne predvidljivi, a zato tragika lastne usode ni nic manj boleca (in velika).


    Robert Titan Felix

  • Slovène Opera buffa

    Tomaz Salamun



    Nedvomno je Tomaz Salamun nas najplodovitejsi pesnik. Njegove pesmi so prevedene v stevilne jezike. Z angleskimi prevodi ga nekateri uvrscajo celo med predstavnike ameriske poezije. Pa tudi zlati venec poezije na struskih srecanjih za zivljenjsko delo leta 2009 ima svojo tezo in pomen. Tomaz Salamun je postal del kanona, ko je leta 1993 v zbirki Kondor izsla njegova zbirka Glagoli sonca. V resnici pa so osrednje znacilnosti te pesniske govorice zakolicene ze v prvi zbirki Poker (1966): alogicnost, absurdnost, razvezana besedna igra, svobodna igra asociacij, ironija, nonsalanca, metafizika kot zastarel inventar, gibek, prozen jezikovni izraz in svobodna jezikovna oblika. Morda bi si morali Slovenci Salamuna izmisliti, ce bi ga ne imeli. Ali bolje, ce se ne bi rodil in leta 1966 silovito, odmevno vstopil v slovensko literarno areno s sakrilegicno zbirko Poker. Z njo je odlocno pometel s tezko, ponekod zatezeno narodovo zgodovino in stereotipnimi samoopredelitvami Slovencev.

    Tea Stoka

  • Brulc je s svojo drugo zbirko kratkih zgodb preprosto postal del zeitgeista. V konkreten tukaj in zdaj je zasajen tako cvrsto in tako suvereno, da njegove zgodbe pridobivajo ze skoraj antropolosko vrednost. ***NOMINACIJA ZA FABULO 2010***


    Zakaj se splaca brati Matjaza Brulca? Zato, ker je Matjaz Brulc s svojo prvo, se bolj pa z drugo zbirko kratkih zgodb preprosto del zeitgeista. V konkreten tukaj in zdaj je zasajen tako cvrsto in tako suvereno, da njegove zgodbe in njihov nezamenljiv okus po sencnih predelih zacetka nekega stoletja pridobivajo ze skoraj antropolosko vrednost. Ce iz tega zamrznjenega zeitgeista nato strlijo stereotipi, je to lahko zgolj stvar nuje, ki se ne umakne pred dejstvi in jih zatipa pri koreninah.


    Jurij Meden

  • Slovène Kamendan

    Barica Smole


    Avtoricini liki, naj bo njihova zgodba taksna ali drugacna, vselej bivajo v okolju premikanja, drsenja. Prehajanja. Tranzicije, bi rekli z uveljavljenim medijskim besednjakom. Stabilnost je lahko le fantazma, objekt pozelenja. Vendar zato se niso obsojeni na tragicno obcutenje sveta; ta svet, svet prehajanja, je edini, ki ga imajo, veliki ideali pa natanko to, kar so: zgolj in samo ideali.
    Raznoliki Baricini liki se zavedajo te svoje omejitve, ne skrivajo je, prostor zase in za svoj presezni uzitek iscejo v majhnih, dosegljivih stvareh. Vstajenje se zacne zelo deklarativno, kot zgodba in majhna zgodba hkrati: Pripovedujem ti zgodbo o Otu. Cisto navadna zgodba je to, v njej ni nic velikega, nic posebno pomembnega se ne zgodi. Suverenost pisave teh zgodb daje prepotrebno (skromno, omejeno, pa vendar obstojece, bi rekli teoretiki postmodernega stanja) dostojanstvo tudi njihovim likom.


    Andrej Blatnik

  • Slovène Fasunga

    Nejc Gazvoda

    Gazvodova nova zbirka kratkih zgodb je razmisljanje o tem, kaj konstruira mladega cloveka sodobnosti.


    S Fasungo iz realnega sveta pogosto vstopa v neke vrste virtualno resnicnost, njegovi junaki sanjajo, mnogi zivijo v disfunkcionalnih druzinah. Avtor krozi med resnicnostjo, fantazijo in sanjami, iz sedanjosti stopa v prihodnost, na katero ga napeljuje svet novih tehnologij, vcasih pa se zdi, kakor da bi s futuristicnimi slikami hotel prikazati, kam bo pripeljala odtujenost med ljudmi, ljudmi in naravo, kam vodi mehanizacija, virtualizacija vsakdanjega zivljenja in devastacija okolja. Fasunga je razmisljanje o tem, kaj konstruira mladega cloveka sodobnosti.


    Barica Smole

  • S knjigo Zemljevidi domotozja je zacel pred letom dni izhajati prvi, monumentalen slovenski ep Vrata nepovrata izpod peresa Borisa A. Novaka, pesniskega klasika, ki v svojem opusu dosledno uveljavlja nacelo, da mora "pomen zveneti in zven pomeniti". Verjetno je le on zmogel upesniti tisoce zgodb v urejenih ritmih in rimah tako, da so po dihu in vsebini povsem sodobne, sveze, kar uvrsca Novakov ep med izjemne dosezke v svetovni poeziji.
    V drugem delu, Casu ocetov, se zgodbe zgostijo ob pretresih dveh svetovnih vojn na slovenskih tleh, v absurdnem, grotesknem, neverjetno intenzivnem casu, ko se vse cuti ostreje: prijateljstvo, ljubezen, izdaja, strah in pogum. Pesnik je skrbno zbiral pricevanja in dokumente ter ozivil stevilne neznane ali pozabljene junake, dogodke, ki so zdrsnili iz ucbenikov, zgodovinskih knjig, a niso zato nic manj resnicni. Zgodbe vojakov, zgodbe ljudi, ki so ostali v zaledju, v taboriscih, ki so po vojni prestevali svoje mrtve ... Cas ocetov je slovenska Vojna in mir.
    Epos Vrata nepovrata s Casom ocetov se ni koncan. V letu 2016 ga bo zakljucila tretja knjiga, Bivalisca dus.

  • Ce skusamo strniti dosedanje misli: v smislu razvojnega, ki je torej kljuc do razumevanja tega nenavadnega, vcasih napornega, a nedvomno zanimivega in tudi duhovitega proznega prvenca, bi lahko rekli, da je, kot je v takih primerih pogosto, ta razvojni lok le ogrodje, kjer se skozi fantastiko in esejisticno direktnost zrcalijo eticne in eksistencialne dileme odrascajoce generacije. Slogovno je Fantazija morda celo prevec pretenciozna in bi zato zgodbi v smislu "plota" lahko ocitali pomanjkanje epske dinamicnosti, predvsem razpleta. Pac pa so v besedilu skriti pravi liricni biseri, tu in tam zasije pronicljiva misel, zelo osebna. Bolj izpoved kot pripoved je to, psiholosko poglobljen izris druzbe skozi subjektivne oci mladega pisatelja. Pozna se, da je Samo lirska, pesniska dusa; a ne taka, ki bi bila zaverovana v svojo romanticno lepoto in pravicnost. Fantazija je kriticna tudi do lastnih protagonistov, junakov, ki niti ne vedo, ali je pot, ki jo ubirajo, res prava, ali vsaj bistveno boljsa od tiste, ki jo ubirajo ostali ...

empty